Anita, 49, Presnojedstvo in prehrana po ajurvedi

Spoštovana gospa dr. Sladjana Velkov!

Z velikim zanimanjem sem prebrala vaš intervju v reviji Aura. Navdušena sem v vaših prizadevanjih za ukinitev obveznega cepljenja in Vas v vaših prizadevanjih močno podpiram.

Z vami in bralci Aure želim podeliti svojo izkušnjo presnojedskega prehranjevanja. Pred 20 leti sva z možem prebrala knjigo« Proč s kuhinjskim loncem« in oba, z entuziazmom »zakorakala« v presnojedsko prehranjevanje. Kako sva bila v tistih časih pogumna in« sveto« prepričana, da je to EDINI in »pravi« način prehranjavanja. Prehod na surov način prehranjevanja ni bil enostaven, sva pa vztrajala štiri leta. Vmes se je rodil najin sin ( danes zdrav 18 letnik) in predstavljajte si, kakšno ledino sva »orala« v našem zdravstvenem sistemu. Težave s prehranjevanjem v porodnišnici, z iskanjem pediatra, upiranjem in prelaganjem obveznega cepljenja in še bi lahko naštevala. Z bralci Aure sva podelila svojo izkušnjo presnojedskaga prehranjevanja med nosečnostjo in tik po porodu. Med nosečnostjo sem se prehranjevala izključno s surovo hrano. Počutila sem se dobro ( neskončno me je zeblo) in rodil se nama je zdrav dojenček, ( ki se je dojil po 12 krat na dan in ogromno prejokal), ne vem, morda zaradi surovega prehranjevanja. Telo je začelo opozarjati, da vendarle s takim načinom prehranjavanja ne bo šlo, pa sem signale kar preslišala. Preprosto ni bilo več telesne moči. Ko se spominjam tega obdobja se zavedam, kako težko sem shajala z majhnim dojenčkom. Da sem ga dojila, sem potrebovala velike količine oreščkov, sadja, zelenjave…V porodnišnici so se držali za glavo. Ogromne količine banan, pomaranč in ostalega sadja. Bila se kot« pojoča travica«. Ni bilo dobro.Postala sem nepotrpežljiva, nestrpna in polna obtoževanj do ljudi, ki se niso prehranjevali na podoben način. V glavi se je vrtel film, da sem se« prekršila« ( kadar sem pojedla delček kuhane hrane, ali košček kruha), da sem »zakisana«, da ne smem tega in onega. Lačna sem bila od vseh tistih smutijev, ki sem jih vlivala v svoje telo. Meni pa je telo reklo, da to ni to. Ko danes gledam na to obdobje, me zazebe pri srcu, zebe me od vseh tistih pomaranč, suhega sadje, mrzlih rok, ogromnih količin oreščkov…težav z zobmi in lasmi.. Počutila sem se »neprizemljeno«.Bila sem sicer popolnoma suha, moj obraz pa je bil bled in brez sijaja. Tudi dojenčku ni več teknila samo takšna hrana. Prenehali smo s takšnim načinom prehranjevanja in prišli na vegetarijansko, tudi kuhano hrano, ohranili pa smo surovo sadje in zelenjavo. Zdravje se je vrnilo, vendar so se znotraj mene pojavljala različna vprašanja, na katere nisem našla odgovora. Seveda je bila naša zdravstvena kartoteka prazna( še danes je), vendar pa smo obiskovali homeopate, bili prehlajeni, jaz pa še vedno v svojem telesu nisem čutila prave moči.

Pa smo iskali naprej.. in se končno srečali z ajurvedskim načinom prehranjevanja. Obiskali smo hišo Ayurvede v Ljubljani in dr. Manivannan mi je KONČNO dal odgovore na vsa moje večna vprašanja, zakaj se ne morem prehranjevati izključno s surovo hrano, zakaj smo imeli toliko zdravstvenih težav. Hvala dr. Manivannan. Poslušala sem njegova navodila in začela. Začela je pravzaprav vsa moja družina. Spet je zadišalo v naši kuhinji, na mojem obrazu pa je zasijal nasmeh. Še nikoli v življenju se nisem počutila tako dobro, kot se sedaj. Moje telo se je uravnovesilo, kipim od notranje in zunanje moči. Tečem, poučujem in vzgajam otroke, sem mama, žena mojemu ljubemu partnerju in sem srečna. Hrana, ki jo uživam sedaj, me umirja, potolaži, podpre, je okusna in prilagojena moji telesni konstituciji in letnim časom. Ne zebe me več. Zmrazi me, ko se spomnim vsem mojih jutranjih smutijev, pomaranč, suhega sadja, oreščkov, ki sem jih uživala v vseh letnih časih. Danes še vedno uživam sadje in zelenjavo, vendar MALO. Slišim svoje telo. Končno uživam v prehranjevanju in se posledično KONČNO ves dan ne ukvarjam kaj in koliko bom jedla. Kakšno olajšanje, prehranjevanje je končno postalo moj užitek.

Predsvem pa začnem dan s toplo vodo, toplim ingverjevim čajem in kasneje s polento, kašo, rižem, ki mi daje toliko moči, da zmorem še več in več..

Zato v način prehranjevanja, ki ste ga predstavili, ne verjamem več.

Z vsem spoštovanjem,

Anita Jakše