Crohnova bolezen - Ayurveda mi je pomagala

Sem Barbara in prihajam iz Gorenjske. Letos praznujem okroglih 40 let.

Pred 17 leti sem zbolela za boleznijo KVČB – kronična vnetna črevesna bolezen. Bolezen se je pojavila takoj po porodu sina. Sicer nisem vedela zakaj gre, vendar driske, odvajanje krvi in sluzi, bolečine v trebuhu in slabo počutje so bili dovolj tehtni razlogi za obisk zdravnika. 

Pred tem sem bila zdrava, športno aktivna – resno sem igrala odbojko, moje prehranjevalne navade so bile normalne. Zdi se mi, da včasih ni bilo tako obremenjujoče, kar se tiče zdravega načina življenja in zdrave hrane.  Z gotovostjo lahko zatrdim, da neprimeren življenjski slog ni bil razlog za razvoj moje bolezni, kot velikokrat preberem v raznoraznih člankih na temo KVČB

Prva diagnoza je bil ulcerozni kolitis. Predpisali so mi medrol, ki mi je za kratek čas pomagal blažiti bolečine, driske in slabo počutje.  Pojavili so se stranski učinki zdravila – povečanje telesne teže, zastajanje vode, pa čeprav sem vsakodnevno odvajala več kot sem sploh pojedla. Kar se prehranjevanja tiče, sem jedla čisto kampanjsko, ko mi je ustrezalo, predvsem kuhano hrano, nobene sveže zelenjave in sadja, nobene hrane, ki napenja, skratka življenje se je spremenilo.  Bila so obdobja mirovanja, ponovnega zagona bolezni, pa spet mirovanja. V vmesnem času, ko je prišlo do poslabšanja stanja bolezni, so se mi pojavile ranice na črevesni sluznici višje v debelem črevesju, na prehodu iz tankega v debelo črevo. Diagnoza se je spremenila - Crohnova bolezen. Predpisali so mi nova zdravila  - zdravila sem se s sulfasalazinom. Nova zdravila,  novo upanje in pomoč, na žalost pa tudi stranski učinki. Za razliko od drugih ljudi, kateri bolehajo za Crohnovo boleznijo, se je moja telesna teža skozi leta povečevala in ne zniževala, kot pri skoraj vseh ostalih bolnikih. Res se je stanje izboljšalo tako, da driske niso bile več tako pogoste, krvavitve so prenehale, tudi bolečin je bilo manj. Vendar nikoli ni bilo tako, da bi bila enostavno brez vsega. S tem se navadiš in naučiš živeti.

Ves čas bolezni sem bila delovna aktivna, na bolniški sem bila zelo malo, pa čeprav sem se zjutraj komaj sestavila in se odpravila v službo. Vmes sem zaključila dodiplomski študij ob delu. Pred 4 leti sem zamenjala službo in prišla v prijetno delovno okolje, v katerem sem rada vsak dan. V novi službi so mi omogočili nadaljevanje študija ob delu, tako, da sem pred dvema letoma vpisala podiplomski bolonjski študij, ki ga uspešno zaključujem.

Pred štirimi leti se je Crohnova bolezen pokazala v vsej svoji razsežnosti. Že ves čas ni bilo lahko, a človek se nekako navadi, toda tokrat je postalo precej hudo. Nisem več zadrževala blata, driske so bile močne, krvavitve iz črevesja vsakodnevne, predpisali so mi močnejša zdravila – kortikosteroide. Prvo doziranje je zmanjšalo krvavitve, tudi driske, ampak nikoli popolnoma. Po enem mesecu so se težave spet pojavile v močni obliki. Nisem več vedela kaj naj storim, da bi si zadeve lajšala, da bi si pomagala. Ravno v tem času smo zaposlili novo sodelavko, za katero sem izvedela preko zelo dobre prijateljice, da dobro pozna tradicionalno indijsko metodo Ayurvedo. Pri njej sem opravila razgovor, da mi je predstavila zakaj sploh gre. Glede na to, da sem ji povedala kakšne vrste težav imam, mi je priporočila Hišo Ayurvede v Ljubljani. Že sama sem razmišljala o drugačnem pristopu zdravljenja moje bolezni, vendar si nikoli nisem upala. Vseskozi se mi je dozdevalo, da ima pri tem veliko vlogo tudi vrsta hrane, način prehranjevanja. Tudi v času mirovanja bi bilo verjetno pametno uživati tako vrste hrano, ki bolezni ne bi slabšala. Vseskozi so mi zdravniki prigovarjali, da moram sama ugotoviti, kaj mi ustreza in kaj ne. Tega sama žal nisem uspela ugotoviti, saj je bil odziv organizma na iste stvari različen, zato nisem mogla ugotoviti, kaj je zame dobro in kaj mi škoduje. V tem zadnjem letu je bilo res precej hudo,  da nisem vedela ali naj grem nazaj k zdravniku po novo dozo nekih novih zdravil ali naj se odločim za obisk ayurvedskega zdravnika v Hiši Ayurveda v Ljubljani. Datum sem imela že določen, in sicer oktober 2013.

Na Pulz diagnozo v Hišo Ayurveda  v Ljubljani sem šla pred poletjem, v letu 2013. Dr. Mani mi je glede na stanje svetoval 14-dnevno Pancha Karmo - razstrupljevalno terapijo skupaj z raznimi masažami. Takrat mi je tudi predpisal ustrezno dieto, glede na moj tip, katerega je določil z Pulz diagnozo. Z dieto sem pričela približno dva meseca pred terapijo. Postopoma, približno v dveh tednih, sem jo vzela zelo resno in za sveto. Priznati moram, da je bil šok, kajti veliko hrane, ki sem jo uživala mi je črtal iz seznama in dodal določene stvari. Kar me je najbolj presenetilo je bilo to, da mi je bilo dovoljeno uživanje svežega sadja, tudi zelenjave. Bila sem v dilemi, ampak sem popolnoma zaupala vanj in v to, da je to moja priložnost, ki je ne smem izpustiti iz rok.

Začetek terapije smo določili proti koncu oktobra2013. Krvavitve, bolečine in driske so bile tako močne, da sem že en teden prej stopila v kontakt z dr. Mani-jem in mu sporočila moje težave in da ne vem, kaj naj storim. Takoj mi je priskočil na pomoč na način, da sem začela z uživanjem zeliščnega Ghee olja. Pogovorila sem se z možem in starši, ki mi že ves čas stojijo ob strani in sem jim neizmerno hvaležna, tudi v tistem trenutku, ko so me prepričali naj poskusim s to terapijo in naj počakam s ponovnim obiskom mojega zdravnika. Tja bom še vedno lahko šla. Njihove besede so se mi vtisnile v spomin: »Pojdi, izgubiti nimaš kaj, edino pridobiš lahko.« In sem imela srečo, da sem pridobila.

V ponedeljek sem začela s Pancha Karmo - razstrupljevalno terapijo, v četrtek sem nehala krvaveti. Zame osebno je  lahko to »čudež«, čeprav nisem mogla verjeti in tudi danes še čisto ne verjamem, da se je obrnilo tako, kot se je. Za vse to je zaslužen dr. Mani, njegova terapevta Giri in Biju, prijazna Maja in Sonca, pa verjetno še kdo, ki ga nisem spoznala, skratka,  stopila sem v čisto drug svet, ko sem odprla vrata Hiše Ayurveda. Seveda ne smem pozabiti na moje domače, pa ne nazadnje tudi  nase, ker sem si »upala«.

Bilo je naporno, po masažah in terapijah sem bila utrujena, ampak je bilo vredno. Bolečine so postopoma ponehale, krvavitve v bistvu v dveh dneh, driske so izginile, pleničk nisem več rabila.  Stranki učinek zdravljenja je tudi izguba 17 kilogramov. Odvajala sem enkrat na dan, ker je bil in je zame luksuz. Med  terapijo sem dobila ayurvedska zelišča, katera sem uživala sedem mesecev. Še vedno sem na dieti, vmes smo dodali že malo mesa, kruh, kakšen priboljšek. Zelišč ne uživam več, v kratkem bo en mesec. Dva tedna nazaj sem imela kontrolno koloskopijo – zadnjo sem imela pred dvema letoma. Sama nisem mogla verjeti, da je črevo tako kot je. Poznam ga v detajle in vem, kakšno je bilo, ko je bilo bolno. Zdravnikove besede so bile: »Stanje bolezni, presenetljivo odlično v mirovanju«. Tokrat sem jokala od veselja in sreče.

Verjamem, da mnogo bolnikov, ki se spopadate s to boleznijo, ki živite življenje, kot sem ga živela jaz in verjetno s še precej  hujšimi težavami,  temu ne boste verjeli.  Težko je govoriti o teh težavah, kajti na zunaj se ne vidi, vsaj jaz nikoli nisem mogla bolezni pokazati, dokazati, da se počutim zelo slabo. Bila sem okroglo, rdečelično dekle. Čeprav sem bila slabokrvna, nisem bila nikoli bleda v obraz. Nisem bila shujšana.  Res je, da vsak bolnik s KVČB boleznijo ni enak, bolezni, simptomov se ne da posplošiti. Nismo vsi enaki in bolezen se pri vsakem posamezniku kaže na drugačen način. Priznam, da sem še vedno skeptična, kako bo šla moja pot naprej.   Vztrajam in se držim diete in nasvetov. dr Manija. Življenje sem postavila na glavo in verjamem, da ne zaman. Počutim se odlično.  Največjega pomena je brezskrbna pot v službo, brez  postanka na Petrolovi bencinski črpalki -  od doma do službe imam samo pol ure z avtom - brez pleničk, brez nahrbtnika rezervnih oblačil. Lahko grem  popolnoma brez skrbi oz. obremenitev v naravo, na izlet in na sprehod z možem in sinom. Mogoče so to za nekoga, ki nima izkušenj s to boleznijo  malenkosti, ampak meni pomenijo ogromno.

Za objavo članka sem se odločila iz razloga, da bi komu izmed vas vlila vsaj kanček upanja v uspešnost terapije, ki je pri meni delovala in mi popolnoma spremenila življenje  in to želim deliti z vami.

Barbara, junij 2014