Chronov sindrom

Ko mi je moj zdravnik (uradne medicine) na dom poslal telegram, naj se nujno zglasim pri njemu v ambulanti, sem že sumila, da se stvari še zaostrujejo. Kam bolj, sem si mislila, po diagnozi Chronovega sindroma sem upala, da ne more iti še na slabše. A se mi upi niso uresničili. Moja kri je bila tako slaba, da mi zdravnik sploh ni smel predpisati zdravil, ki jih je predvidel! In kaj zdaj, sva se spogledala? Oba, tudi zdravnik, sva bila v stresu, kot si lahko predstavljate. Takrat sem predlagala, da poskusim kakšno alternativno zdravljenje in tako tudi naredila.

Po navodilih ajurvedske zdravnice sem začela z intenzivnim oljenjem telesa, s spremenjeno prehrano in klistiranjem doma, saj ajurvedske klinike pred petimi leti v Ljubljani še ni bilo. Zelo kmalu sem doživela že prvo presenečenje – namesto enega mleka, sem imela kar naenkrat na voljo 7 različnih vrst »belega« napitka, o katerih do tedaj še slišala nisem, kaj šele, da bi poznala takšno raznovrstnost v prehrani. Sama namreč nikoli ne uporabljam besede »dieta« v duhu slabšalnega, omejevalnega ali manj dobrega pomena. Prav obratno – od takrat je moja prehrana meni osebno prilagojena, polna, izbrana, kakovostna in odprla mi je oči v širše vprašanje, kaj in kako resnično lahko nahranim svoje telo. In dušo. Stanje se mi je počasi stabiliziralo, vmes tudi nekajkrat poslabšalo, a nisem več imela občutka »nemočne« pacientke, ki bi čakala na eno »tableto« odrešitve! Počutila sem se kot sposobna sodelavka v načrtu za izboljšanje mojega celostnega zdravstvenega stanja. Nisem več razmišljala o svoji »bolezni«, prav nasprotno, v telesu sem lahko sama začutila spremembo ravnotežja. Že tak občutek mi je vlival novih moči. Nisem bila več odvisna od zunanjih »pogledov« v moj trebuh – ultra zvoka, magnetne resonance … in začela sem počasi verjeti, da nastajajoče fistule v mojem črevesju ne bodo zgolj nadaljevale svoje poti do operacije (za tiste, ki podrobno ne poznate te bolezni naj napišem, da so fistule vnetne zrastline med črevesnimi vijugami, ki predstavljajo veliko nevarnost in celo lahko v trenutku močno ogrozijo življenje pacienta s Chronovim sindromom). Zame je bilo oljenje telesa pred tuširanjem, oljenje podplatov pred spanjem, oljenje oči in nosne votline nekaj popolnoma neznanega. To ni kultura naših babic, ki bi nas tega naučile, saj ta kultura prihaja (fizično) iz nekega drugega predela Zemlje. A ne boste verjeli, da sem v pogovoru z mamo ugotovila, prav presenetljivo, tudi podobnosti – na primer v izdelovanju t.i. ghee-ja! Tega je izdelovala tudi moja babica! Ker takrat niso še imeli v vsakem gospodinjstvu hladilnika, so (slovenske) ženske, z namenom konzerviranja, s prekuhavanjem  masla dosegle daljši rok uporabe. Vam pravim, tudi presenečenja so del zdravljenja.

Nato pa sem prišla v Hišo Ayurvede in že na prvem srečanju začutila v kako dobrih rokah sem. Dobesedno. Stanje duha v Hiši – mir in dobrosrčnost - sta podvojila vse moje moči in še dodatno izboljšala moje razpoloženje. Dr. Manivannan je k moji »praksi« še dodal nekaj specifičnih napotkov iz njegovih izkušenj, nekajdnevne razstrupljevalne terapije so dodatno pospešile procese samozdravljenja, zdravila iz snovi iz narave pa nenasilno in brez stranskih učinkov podprla procese uravnoteženja mojega telesa. Namerno ne govorim zgolj o zdravljenju bolečin v mojem trebuhu in tankem črevesu in namerno ne omenjam več 30 sekund, kolikor sem včasih potrebovala, da sem izločila žlico pojedenega fižola - si predstavljate? Celostni pristop je počasi, a zagotovo pripeljal v balans moje črevo, a prav tako zmanjšal škodo in vnetja v očeh, ustih, sklepih, rokah in živcih, popravil celotno cirkulacijo v telesu. Tako je telo vedno večkrat dobilo pozitivno izkušnjo, da »zmore«. Ko neravnovesje v telesu občasno še vedno zaniha, se nič več ne bojim, prav nasprotno, popolnoma zaupam, da imam na voljo vso potrebno podporo, znanje in metode, ki mi dnevno zagotavljajo varnost v iskanju ravnovesja mojega zdravja. Prav ta gotovost, da imam na voljo vse možnosti,  je morda kar največje »zdravilo«, ki sem ga našla v Hiši Ayurvede. Danes lahko že plešem, pojem in sem aktivna na vseh področjih svojega delovanja in za to sem hvaležna. Vsem mojim domačim, ki so pri tem ves čas sodelovali in dr. Manivannanu in njegovi celotni ekipi, ki mi je ponudila možnost izbire. Sama namreč ne razmišljam izključevalno v odnosu do zdravstvenih smeri in metod, ki jih imamo, prav obratno, v »slogi je moč« so mene učili. Mi smo to dokazali, ekipa! Tako sem vesela, ko pogledam rezultate iz laboratorija - kri se mi je zelo, zelo izboljšala. Hvala še enkrat.

 

Helena, Ljubljana, oktober 2014