Moja izkušnja z ajurvedo

Po tri in pol leta mirovanja moje kronične bolezni, se je spomladi 2016 ponovno oglasil moj UC (ulcerozni kolitis – črevesna kronična bolezen). Marca je bil na kolonoskopiji potrjen zagon, in brez vsakršnjih omejitev sem živela naprej. Precej sem bila obremenjena, tako fizično, kot psihično, sodu je pa izbila dno sinova poroka. Pa ne da bi bila jaz osebno kaj fizično obremenjena, saj sta mlada vso organizacijo prevzela sama, ne vem, 14 dni pred poroko sem bila kot v nekakšnem transu, črevesja nisem čutila, pač pa se mi je naslednje jutro po poroki (15.5.) samo oglasilo: začela sem krvaveti, in v naslednjih dneh so se stopnjevali, meni zelo znani simptomi: pogosto krvavo odvajanje, bolečine, krči, slabost, hujšanje,… 18.6. sem imela kontrolo pri svojem gastreontorolu (v nadaljevanju GSTR), in sem vedela kaj me čaka – agresivno zdravljenje. Pri zadnjih dveh zagonih (okt./2011 in sept./2012), ko sem bila tudi hospitalizirana, so mi zagone ustavili z velikimi dozami medrola, nazadnje 80ml direktno v žilo. To mi je pustilo kar nekaj posledic, od redčenja kosti, do sive mrene in bolečin v sklepih. Ponovnega medrola sem se bala. Ker sem lani pridobila naziv Zeliščar (NPK), in ker vem da za »vsako bolezen rožca raste«, sem na internetu odtipkala »ulcerozni kolitis in zelišča«. Splet mi je ponudil zapis gospe Barbare iz Gorenjske, ki si je z ajurvedsko medicino preprečila hud zagon UC. Znano mi je, da so taki zapisi lahko reklamne narave, zato sem prosila Hišo ajurvede za kontakt z imenovano gospo. Že čez par dni me je poklicala, in mi podrobno opisala potek terapije pri dr.Maniju. Izredno je bila zadovoljna z rezultati, saj je imela po ajurvedskih tretmajih bolezen kar dve leti v mirovanju. Pozimi pa je sinova prometna nesreča povzročila rahel zagon, ki ji ga je uspelo z ajurvedskimi napitki in dieto umiriti.

Po toplem priporočilu sem se naročila na pregled pri dr.Maniju.

26.maja 2016 sem bila prvič v Hiši Ajurvede. Zdravnik je opravi pregled na tri načine:

1. z pogovorom,

2. z ročnim merjenjem pulza in

3. z prostim opazovanjem oči-zenic.

Po pregledu mi je določil tip telesa (po ajurvedi), voda-ogenj, kar je bilo pri meni tudi pričakovati. Predpisal mi je strogo dieto (brez mesa, rib, živalskih beljakovin, vse sadje in zelenjavo prekuhano, žita predvsem brez glutena, toplo vodo, ghee,…) in njihov zeliščni tonik, 2 x na dan po 20ml. Povedala sem mu, da imam 8.6. pregled pri svojem GSTR, on pa mi je obljubil da se mi bo krvavitev do takrat ustavila.

Ker sem občutila zaupanje v njega, sem 100% upoštevala njegova navodila. Bilo je zelo hudo, slabosti, krči, pa še ta hrana. Zelenjavo imam zelo rada, vendar se mi je po enem tednu uprla, in začela sem sanjati pohane perutničke. Ker se po parih dneh stanje ni izboljšalo sem že začela dvomiti v pravilnost moje odločitve, kljub temu pa sem vztrajala, večino časa bila doma in počivala. Po sedmih dneh, pa je bilo zaznati rahlo izboljšanje: število odvajanj se je začelo zmanjševati, krvavenje se je zmanjšalo, in tudi protibolečinskih tablet mi ni bilo več treba uživati. Z dr.Maniju sva se dogovorila za 10-dnevni tretma, ki naj bi se pričel 13.6..

Ko sem bila 8.6. pri svojem GSTR sem mu povedala za svojo odločitev in ga prosila za čas enega meseca, da vidimo kakšno bo stanje. Na moje presenečenje, me je pohvalil in rekel da ima rad aktivne bolnike, ki tudi sami kaj naredijo za svoje zdravje in ne sledijo le slepo navodilom zdravnikov. Rekel je tudi, da so oni kot »bobniki« ki z zdravili bombandirajo v telo, velikokrat zadanejo, uničijo pa tudi veliko. Vzeli so kri, naročili čez en mesec ko naj prinesem tudi vzorce blata. Če ne bi bilo izboljšanja bi začela dobivati biološka zdravila.

Žal sem se prehladila, in ker sem cel vikend 10.-12.6. imela povišano temperaturo. V ponedeljek 13.6. sem odšla k svoji osebni zdravnici, kjer so laboratorijski izvidi pokazali levkocite 16,5 in CMR 51. Predpisala mi je antibiotike in ponovno kontrolo 21.6.. Z dr.Manijem sva se dogovorila da z terapijami začneva naslednji dan 14.6.. Dr.Mani mi je tudi odsvetoval uživanje antibiotikov, priporočil  pa pitje veliko čaja iz bazilike (protivnetno delovanje) in ingver z medom.

Opravljena terapija (v nadaljevanju OT) mi je v času izvajanja nudila ugodje, vendar sem bila po dveh urah različnih tretmajev  utrujena. Po dveh dneh terapij sem zelo slabo spala in se zbudila z hudim glavobolom v predelu tilnika. Dr.Mani je rekel da je to reakcija, temperatura je bila še vedno prisotna. Po tretji terapiji sem se ponoči zbudila popolnoma preznojena, in ponovno zaspala kot dojenček, ter zjutraj bila brez povišane temperature in glavobola – končno se je telo začelo odzivati  in sodelovati pri lastni obnovi. Uvedla sem si tudi svojo terapijo: čaj iz timijana, prsi sem si mazala z smrekovim mazilom in jih grela z termoforjem. Začela sem se tudi bolj izkašljevati.

Že pred koncem vseh terapij  se mi je UC popolnoma umiril, pri odvajanju blata (največ 3x na dan) ni bilo več krvi, krčev in slabosti.  Ker pa sem bila precej utrujena, sem doma veliko počivala in pila zeliščne čaje.

Po končanih terapijah mi je dr.Mani predpisal dvoje različnih zeliščnih pripravkov, ki jih še vedno uživam. Po enem mesecu se počutim zdrava, polna energije, potrebujem manj spanja. Še vedno se držim diete, ki mi jo je predpisal dr.Mani in spoštujem navodila glede prehranjevanja.

Ko sem čez en mesec imela kontrolo pri GSTR, je on potrdil umiritev UC, in tudi laboratorijski izvidi so bili isti. Zdravnik je bil zadovoljen z mojim stanjem. Mojo izkušnjo namerava posredovati tudi drugim bolnikom z UC.

Jaz osebno »kemije« ne maram, in ta moja izkušnja mi je dala potrditev in nov zagon pri delu z naravnimi pripravki – zelišči. Še bolj zavzeto nabiram in sušim droge, delam macetare in tinkture, saj so bila to prva zdravila, ki so pomagala pri zdravljenju našim prednikom.

Anica